nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
, ki ga je odkril kot nosilca svoje umetnosti, se mu je že spočetka najbolj usodno razodel v prizoru smrti, v katerem je ob turobni žalosti tudi osuplost, saj je simbol življenjskega prerajanja, ki vedno znova izganja smrt.
se je kot umetnik sam izenačil s in doživljal sklenjenost življenja v prerajanju, ki pa terja individualno smrt, zato je bil njegov vitalizem trpek, prepojen z razkrojem in napovedujoč odhod. V ta življenjsko-smrtni princip se je zajedel kot črv v trdoživi les življenja s tako žilavostjo, da mu je priredil tudi svoj temeljni likovni jezik, obstoječ iz oblin bujnega prerajanja in trhlo razjedenih ostrin, in s tako izrazno osnovo so se kot zrel sad spajali tudi njegovi motivi, polni nostalgije po poletju ter zavedanja o minljivosti, ki nam z Ovidovo Dafne pripovedujejo zgodbo o metamorfozah vsega na zemlji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani