nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vedno mi je bil zelo blizu in mislim, da sem v srednji šoli pri prostih spisih ta vzklik dostikrat citiral, in profesorici slovenščine s sila pomembnim izrazom na obrazu namigoval nanj, češ, to je Vonnegut, kar je bilo seveda sila smešno in me spominja na tisto o Butalcu, Tepanjčanu, košku z 40 marelicami in ženi. Saj veste . . . »in če uganeš, kako je ime moji ženi, ti dam še njo za povrh«, nagovori Tepanjčan Butalca, ki mu seveda vrne vse na loteriji pridobljeno, rekoč », kar obdrži jo in vseh tistih štiridesetih marelic z koškom vred.« Dan se je nadaljeval na Pokljuki z lopato v roki, ki je itak sinonim za »arbajt« in ni ga čez ta osvobajajoč občutek, ki te preveva do trenutka, ko se zadnja samokolnica betonske mase izlije na ploščo, potem gredo pa stvari tako ali tako samo še na bolje - dobra klopa in seveda dobro vince, po možnosti iz tetine kleti, no, ne ravno moje tete - od fotra - pa saj je vseeno, samo da paše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani