nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Takšne knjige doslej nismo imeli: za hojo po naravi in predvsem po gorah navdušeni starši so svoja gorska potovanja po lastnih védenjih prilagajali otrokovim zmožnostim in pri tem pogosto delali napake, zaradi katerih se je otrokom takšna hoja priskutila, namesto da bi se zanjo navdušili. Stritarjeva sta na podlagi bogatih lastnih izkušenj izbrala poti na take vzpetine, ki za otroke niso pretežavne, poleg tega pa so se na izbranih pobočjih in vrhovih rodile take zgodbe, da se otroci na teh poteh počutijo kot pravi raziskovalci in odkrivalci čudežnega sveta: med hojo na Uršljo goro bodo starši otrokom pripovedovali, na primer, o povodnem možu, ki je tod živel v podzemskem jezeru v še zdaj vidnem breznu, med hojo po dolini Kamiške Bistrice o rokovnjačih, med vzponom na Blegoš o začaranem studencu pod tem gorskim vrhom, med potjo na Kobariški Stol o potresu v Benečiji pred dobrima dvema desetletjema, med vzponom k zijalki o zakladu, ki naj bi bil še zdaj skrit v neki votlini v
Olševi, med hojo na Konjščico o škratih, ki so kar pogosti prebivalci slovenskega gorskega sveta.
Čeprav je predvsem s fotografijami lepo ilustrirana knjiga namenjena zlasti vandrovskim družinam, bi lahko bila zanimivo čtivo še za marsikoga drugega, ki bi šel rad na ne pretežavno pot do znanega hribovitega razgledišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani