nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kdor je prebral Gombrowiczev groteskni roman Ferdydurke v zbirki Sto romanov, po naključju videl uprizoritev, princese Burgundije v celjskem gledališču ali Opereto v ljubljanski Drami, užival ob Pornografiji iz zbirke Dotik, se morda seznanil z esejem Sienkiewicz v Sodobnosti ter naletel še na druge študije in novele, razkropljene po slovenskih revijah, je ali bo nemudoma segel tudi po njegovem Dnevniku, ki je v zbirki Pričevanja Nove revije letos izšel v izboru, prevodu in s spremno besedo Mladena (352 str., 7479 SIT).
Po Dnevniku bo segel zato, ker se v njem poljski pisatelj Witold Gombrowicz predstavlja v dveh vlogah: v tisti, kakor ga poznamo iz zgoraj navedenih del, se pravi kot pripovednik, dramatik, esejist, in še v drugi, resda ne povsem novi - kajti refleksija je navzoča tudi v esejih, novelah in romanih, še posebej v Ferdydurku - kot prodorni mislec našega časa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani