nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Aluzivne prvine so v njegovih zadnjih delih sicer močno zabrisane, preglasila sta jih nanos barve in ritem poteze kot samozadostni likovni izrazili, konkretna pokrajina je preoblikovana v zapis njenega osebnega doživetja, ki ga simbolne barve umeščajo v konkreten prostor, za katerega ponazoritev pa slikar ne potrebuje več iluzionističnih pomagal in trikov, saj je s postopnim ukinjanjem mimetičnih sestavin v svojih slikah dosegel, da njegovo sporočilo preberemo kot metaforo, ki hkrati izgovarja samo sebe in svoj preneseni pomen.
V slikarstvu je izkušnja z realnim prekrita z metadiskurzom, ki skozi sublimacijo krajinske izkušnje konceptualizira podobotvorne elemente v skrajno osebnih, razpoloženjskih barvnih zapisih, kjer so prazne površine na platnu pomensko in vrednostno izenačene s poslikanimi. Njegove slike so avtonomne entitete, v katerih ni ničesar prepuščenega naključju, vendar je njihov premišljen ustroj usmerjen k učinkovanju navznoter, k razmisleku o statusu
vizualnega izjavljanja in ne k »posnetku« predmetne ali čustvene pobude za konkretno likovno formulacijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani