nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na prvi pogled ni videti, da bi razmerje med glasom in pisavo predstavljalo poseben filozofski problem. Kolikor je velika filozofska tradicija sploh zadela nanj - in lotevala se ga je le bolj ali manj marginalno -, ga je enoglasno in samoumevno videla v luči spontane hierarhije: pisava je pač le zaznamek govorjene besede, tako rekoč znak znaka, sekundarno pomagalo, dopolnilo živega glasu, a kot taka obenem nekaj ogrožajočega, saj od tega pripomočka preti nevarnost, da bo mrtva črka ubila živo besedo v njeni prisotnosti in transparenci.
Ta vrednostna hierarhija je videti utemeljena tudi s časovno prioriteto, saj vendar govorimo precej prej, preden se naučimo pisati, in tudi človeštvo se je pisave domislilo precej pozno v svoji zgodovini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani