nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zato o njih ne govorijo kot o umetniških aktih ali družabnih priložnostih, temveč kot o drobnih trenutkih ekstrovertirane introspekcije, kot o dragocenih momentih samozavesti: ta se bo prepoznala v Debri Winger na robu Sahare, ona si bo nadela walkman in skupaj z Liv Tyler zašopala sredi sobe; ena se bo kar sama sprehodila po toskanskih gričih okrog Sienne, druga pa bo vesela, da je ob filmu nekoga srečala, in bo to napisala! Zato so vrhunska metafora teh samozadostnih trenutkov, ki pa so možni ravno, ker je nekdo pred vami že opravil celo pot artistične introspekcije, v filmu Plešem sama tisti drobni trenutki, v katerih Liv Tyler beleži bežne besede, ki nam jih režiser zapovrh pripelje še v sliko v dvojni ekspoziciji, dobesedno pred oči.
Bežni dekliški verzi gredo v filmu skozi tri, komaj opazne, a usodno različne faze: prvi listek konča v ognju, je za nikogaršnje oči; drugi je vržen skozi okno in morda ga bo našel naključni mimoidoči,
predno ga raztopi dež ali pohodi čas; tretji fragment, zabeležen na uhelj časopisa, pa varno konča v knjigi, kot oznaka strani in sam svoj znak, shranjen za prihodnost kot znamenje časa in odločitve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani