nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Divje strasti je z mero in čutom oscenaril do nedavnega outsiderski Stephen Peters, mično in spretno pa jih je režiral McNaughton, filmar, ki je zaslovel s kultno robo Henry: Portret serijskega morilca, štorasto grozljivko Borrower in visokoproračunsko dramo Pesjan in Glorija. McNaughtonov zadnji film ima vse, kar Hollywood zadnja leta histerično izganja iz svojih sterilnih produkcij, se pravi strast, izdajo, laži, zapeljevanje, seks, goloto, promiskuiteto, zlobo ter najvažnejše, ne primanjkuje mu duha, izvirnosti, žanrskega spomina in volje do življenja. Divje strasti so za film noir tisto, kar je bil Krik za horor. Dokaz, da čisti žanri nimajo bogve kakšne prihodnosti, imajo pa zato bogato in bleščečo preteklost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani