nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Gre za občutek, da je med bralci vse manj tistih, ki so zmožni dojeti stilistično in kompozicijsko zahtevnejše literarno besedilo, predvsem pa seveda besedilo, ki stopnjuje svojo izpovedno zmožnost in umetniško doživetje s pomočjo metafore in simbola.
Povsem se verjetno lahko strinjava, da ne iščem te zmožnosti pri večinskem ali podpovprečnem bralstvu, toda ali ni recimo tudi že slovenska časopisna literarna kritika, ki že lep čas predvsem žanrsko in lahkotno pisanje, zdrsnila v tak trivialni ris, ki niti malo ne obeta dobrega? Vztrajanje pri »žanrskih poenostavitvah«, kot bi temu rekel, ali pa obsedno iskanje preproste »story«, ki naj bi zadovoljila tudi široke množice, se mi zdi namreč v kontekstu, ko naj bi bila Literatura pisana z veliko, naravnost uničevalsko dejanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani