nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
No, v zgodbah iz Dobrega jutra tega pravzaprav ni kaj veliko, še zmeraj so v ospredju mali, a hudo pomenljivi pripetljaji malih ljudi, za katere se zdi, da so jih in jih je zapustilo vsi in vse, poznajo le »razčefukano fiziko«, preplavlja pa jih zavedanje, da so vse smiselno in spodbudno že zamudili, da so nepopravljivo zabredli (in pri tem plačali previsoko ceno), da ostaja le še vegetiranje, prebijanje skoz mrzle in prazne dneve, ki ne morejo prinesti nič dobrega.
Pri vsej trpkosti, ki jo avtor razkriva iz zgodbe v zgodbo, pa je nespregledljiv tudi njegov že običajni postopek: vseh turbulenc, ki premetavajo njegove protagoniste, nikjer ne komentira, vse, kar bi bilo mogoče pripomniti, prepušča bralcu, sam pa poskrbi le za nenadne potencirano lirične vdore v besedilo. To je - kot so opazili že mnogi - nekakšna Frančičeva zaščitna znamka: v popisovanje najbolj brutalnih in žalobnih pripetljajev, v absolutnih izgubljencev zna posvetiti s skrajno subtilno nežnostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani