nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Po tej plati je njegova čustveno nabita proza več kot prepoznavna; na to opozarja tudi ena od na koncu knjige objavljenih ocen in spremnih besed njegovih doslejšnjih knjig: Duša v novi Frančičevi prozi vidi tudi nov motivni element, ki je ravno nasproten popisovanju eksistenčnega dna, namreč Istro, za katero se zdi, da je avtorju odprla pot do manj turobnih pokrajin človekovega bivanja. No, v zgodbah iz Dobrega jutra tega pravzaprav ni kaj veliko, še zmeraj so v ospredju mali, a hudo pomenljivi pripetljaji malih ljudi, za katere se zdi, da so jih in jih je zapustilo vsi in vse, poznajo le »razčefukano fiziko«, preplavlja pa jih zavedanje, da so vse smiselno in spodbudno že zamudili, da so nepopravljivo zabredli (in pri tem plačali previsoko ceno), da ostaja le še vegetiranje, prebijanje skoz mrzle in prazne dneve, ki ne morejo prinesti nič dobrega.
Pri vsej trpkosti, ki jo avtor razkriva iz zgodbe v zgodbo, pa je nespregledljiv tudi njegov že običajni postopek: vseh
turbulenc, ki premetavajo njegove protagoniste, nikjer ne komentira, vse, kar bi bilo mogoče pripomniti, prepušča bralcu, sam pa poskrbi le za nenadne potencirano lirične vdore v besedilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani