nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Naslov knjige morda malce zavaja: če bi bralec ob omembi Bukowskega morda v Frančičevi zbirki lahko pričakoval vsaj za ščepec joie de vivre, kot ga je zmogel v svojih besedilih ubesediti prekolužni čudak, bi bila to zgolj napaka - v Frančičevih spisih kaj več od občasnega varljivega upanja, da bi lahko šlo drugače, namreč sploh ni, vse je potopljeno v svet, ki so ga iluzije že zdavnaj zapustile, obstaja le še trpkost, razočaranje in občasni eksplozivni gnev ljudi, ki jih je življenje tako ali drugače odstavilo na rob.
Tudi o erotičnosti »erotičnih« zgodb bi bilo odveč razpravljati - spolnost je v risu frančičevskega podtalja zgolj orodje, ki bolj od česa drugega razkriva to, da protagonisti zgodb nimajo ničesar, kar bi jih nosilo h kakemu določnemu cilju. Izsiljeni, iz besa, kar tako govorijo le o tem, da je vse iz tira, niso pa noben zapik ali nekaj, kar bi življenju dajalo smisel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani