nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zagrebška postavitev si ne prizadeva, da bi puhlost dogajanja omilila, ampak jo očitno, prav nasprotno, poskuša preseči s karikiranim poudarjanjem - z odrsko cenenostjo, do skrajnosti prignanim burkaštvom in s hote kičasto likovno podobo. Vizualizacija predstave se tako popolnoma odreka francoski eleganci (kolikor je ta opera sploh premore) in možnosti njene nadgraditve v smislu nostalgičnega esprita - elementoma torej, ki se pri uprizoritvi Hčere ponujata kot (edini) rešilni. A še slabše je, da je Dolenčićeva režija tudi znotraj lastnega koncepta speljana šibko, saj je stilno neizčiščena, v mizanscenski učinkovitosti neizenačena (najsugestivnejša in še najduhovitejša prizora sta Tonieva in Marijina arija v prvem dejanju), v izrabi scene in pomagal pa nedomišljena (samozadostni dim in spremembe luči, v drugem dejanju povsem nefunkcionalno gričevnato ozadje itd.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani