nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kljub zunanji statiki, v kateri vztrajajo nastopajoči, pa njihova situacija nikdar ni prazna; gre namreč za elementarni gledališki čas, ko je vsak premik že dogodek, vsaka beseda sporočilo in kjer nekatere fizično-jezikovne povezave učinkujejo nenavadno lucidno in duhovito, kot bi jih porojevala neizčrpna, a stroga gledališka invencija.
V drugem delu uprizoritve se nastopajoči preselijo v prostor za zaslonom, pridružita pa se jim še dva kongenialna gledališka elementa: najprej ritmično in harmonsko izrazita glasba z močnimi basovskimi linijami (skladatelj je), nato pa še barva ali risba oziroma njuna projekcija na platno v ozadju. V novem (afatičnem) estetskem kozmosu vsak od nastopajočih opravi svojo »nalogo«, ki pa je spet nič ne veže na svet zunaj estetike, čeprav je vsaka izvedena z nekakšno usodno predanostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani