nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
To so dramatični nastavki, ki se v tej igri zgoščajo v problemu dvojne identitete oziroma temeljne problematičnosti igre - a ne igre kot zgolj erotičnega pretvarjanja in sprenevedanja, temveč kot mnogo bolj pomenljive »zamenjave« osebnosti in vselej nujnega končnega »sestopa« na realna tla. Ko v zaključku predstave nesrečni Dorant zapusti svojo »Lizeto«, ki jo sicer še vedno neskončno ljubi, ni konec samo »transvestitske« erotične zabave, marveč tudi nekega principa sveta, s katerim se mladi plemič ne more več strinjati. Vendar se znaki tega konca kažejo že čisto od začetka, od prvega Dorantovega nastopa - a le ob zahtevnejšem dramaturškem branju besedila; režija, ki skoraj vse stavi na mizansceno, jih nujno pušča neuprizorjene.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani