nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Režiser Janusz je (skupaj s scenografom Jürgenom Lancierjem) dogajanje igre, o kateri vse (in hkrati nič) pove že njen naslov, postavil v parter »praznega« Tartinijevega gledališča, ki ga je (zlasti njegov obod) nato dodobra izkoristil. Prizorišče spominja na zasnovo režiserjeve Ukročene trmoglavke v SLG Celje in tudi sicer se zdi uprizoritev na trenutke nekakšna (nehotena?) »antologija« postopkov tega zanimivega režiserja: ritem, hitrost, ekonomija izraza, zasnova sveta kot gledališča in njegovih protagonistov kot igralcev, režijski »refreni« in umetnost režije prehodov... Tako predstava teče »kot namazana« in se ustavi šele tik pred koncem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani