nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
je takoj »okarakteriziran« kot sprejemnik, v vlogo oddajnika pa se prelevi šele v trenutku, ko mu je »dana beseda«; ko prideta študentki novinarstva na dan njegove izpustitve delat z njim intervju, ju upravnik opozori, »naj mu ne postavljata vprašanj«, ker mu to ni všeč. Jasno, ko je dana beseda, pove vse, vključno z zelo grafičnim opisom morilskega dejanja; podobno je s skrivanjem njegove preteklosti v mali skupnosti njegovega rojstnega mesteca; ko ga očim malega Karlovega prijatelja vpraša, »ali je že kdaj s sekiro koga ubil«, je odgovor negativen le zato, ker se njegova popreproščena miselnost »ne spomni, da bi kdaj uporabil sekiro«, temveč, jasno, le mačeto - cesarico.
v malem vidi svojo podobo iz preteklosti; tudi njemu očim Doyle namreč dovoli govoriti le, kadar se mu da besedo, njegova funkcija - maminega surovega ljubimca namreč in ne njegovega pravega očeta - pa je prav tako moteča, da mu, tako kot dvajset let nazaj, želi le smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani