nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tistega, kar v obzorju krščanske civilizacije (in njenih sekulariziranih poganjkov) ostaja tudi po človekovi skrajni izčrpanosti: »Tajna čojku čovjek je najviša ... Ako sunce sv'jetlo rađa/ako biće vri u luče sjajne/ako zemlja priviđenje nije, duša ljudska jeste besamrtna/mi smo u smrtnu« (Njegoš). Prav poglobitev v lastno izčrpanost, ki smo jo tvegali, je odkrivala »osebo« kot »«, kot zadnjo mejo, na kateri se prepoznava odmik od polnosti življenja. In tako kot je »osebni« Absolut edino, v čemer lahko svet spozna svojo utrujenost, je človeška oseba zasijala kot tisto, kar nam pomaga razumeti našo utrujenost in s tem bistveno namembnost: postati svobodno, duhovno, odgovorno bitje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani