nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Oseba se sicer zdi pojem prejšnjih generacij; to, da mu je uspelo prodreti v jezik levega in desnega političnega čvekanja, je bilo medvedja usluga, saj ga je obsodilo na nezanimivo plehkost. Vendar pa je ta pojem povsem krščanske (triadološke in kristološke) provenience po svoji resnični vsebini kljub temu danes nenadomestljiv, saj morda edini lahko integrira tudi »postmoderno« utrujeno razsrediščenje subjekta in ohrani svoj najgloblji pomen: dostojanstvo konkretnega, posameznega, nereduktibilnega obstoja. Tistega, kar v obzorju krščanske civilizacije (in njenih sekulariziranih poganjkov) ostaja tudi po človekovi skrajni izčrpanosti: »Tajna čojku čovjek je najviša ... Ako sunce sv'jetlo rađa/ako biće vri u luče sjajne/ako zemlja priviđenje nije, duša ljudska jeste besamrtna/mi smo u smrtnu« (Njegoš).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani