nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zanimivo je, da je dobil vabilo za svojo prvo razstavo v Parizu šele leta 1948, to je v času, ko se je (od 1943) zavestno odločil, da za nekaj časa opusti (po lastnih besedah) depresivne, tesnobne slike z gladko, izčiščeno površino in si poišče sonce v impresionistično izdelani fakturi, pri čemer le-ta po motiviki in slikarski maniri spominja na Manetove in Renoirove slike. Tik pred pariško razstavo se je od Magritta odvrnil tudi oče nadrealistične teorije in njegov dotedanji prijatelj Breton: toda Magritte je uspel kljub kritiškemu polomu, ko je v Parizu predstavil povsem drugačen pristop, ki se je formalno spogledoval s pariškim fauvizmom, motivno pa drzno razkrival spogledljivi eroticizem pariškega nočnega in tedaj sprenevedajočega se francoskega vie. Očitno ga je v tej njegovi kritično-opozorilni fazi razumel le Eluard, ki je v knjigo vtisov v pariški razstavi zapisal: Kdor se zadnji smeje, se smeje najslaje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani