nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Stanje naše krize dramskega gledališča je zlasti razvidno iz dojemanja današnjega povprečnega občinstva. Če je bilo občinstvo še pred nedavnim zmožno dojemati briljantno duhovitost kakega besedilu ustrezno interpretiranega Molièrovega dialoga ter se živahno odzivati nanjo, danes na primer pri predstavi Molièrovega Tartuffa, kjer režija v imenu avtorske svobode dialog praviloma preglasuje z najrazličnejšimi neonaturalističnimi 'fizičnimi' igralskimi akcijami, bolj ali manj trivialnimi domisleki, gagi in konvencionalnimi komičnimi atributi, vključno s kahlami in vritnjaki, ki se visoki komediji prilegajo kot kravi sedlo - da pustim od strani bistveni nesporazum med avtorjem in tako 'interpretacijo', četudi jo režiser razglaša za 'imanentno' -, to občinstvo neprimerno bolj kot na žlahtno komiko Molièrovega dialoga reagira na režiserjeve populistične 'fioriture'.
V tem degradiranem dojemanju občinstva - nad njim bi se moral resno
zamisliti vsakdo, ki zna razlikovati dramsko gledališče od drugih gledaliških zvrsti, - pa se kot v zrcalnem odsevu nazorno kaže današnja raven dramskega gledališča, ki jo še posebej utrjuje naš v sedemdesetih letih izoblikovani, vseobvladujoči klanski monopolizem 'gledališke alternative', ki ne dopušča nobene druge drugačnosti razen svoje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani