nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Smešno pa je, da se je - čeprav svoj literarni umotvor lahko izda že vsak polpismen ali bolje pismen državljan - razpaslo kitajsko reklo o otroku, drevesu in knjigi, ne da bi se skromno pogledalo v oči tej ustavodaji o človeških sposobnostih. Vsi ti pisateljčki, avtorji ali kako se jim dostojno reče so največkrat pobesnelo ogorčeni nad pisanjem kakšnega ocenjevalca, ki meni nič tebi nič poskuša pošteno opravljati svoje delo. In brez žalitve avtorju in založniku, ki sta naredila knjigo za osebni arhiv - mogoče sta smisel in poslanstvo knjige izpolnjena že s tem, da z njo razveseliš sebe in nekaj sorodnikov? -, bi se bilo vseeno smiselno vprašati, do kod sega meja sprejemljivega okusa in do kod meja ponosa, ali pa sem tepec jaz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani