nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pravzaprav je vsa moja, ne tako kratka doba pri Cankarjevi založbi minila v nekakšnem lepem nesporazumu: meni je bilo ne le všeč, a resnična zahteva vestí hoditi malo po robu, iskati avtorje in dela, ki jih je treba tiskati, ki lahko pomenijo svojo odstranjevanje plašnic in širjenje prostora svobode, redakcija in direkcija založbe sta bili za tako usmeritev, založniški svet je včasih kasneje in z manj zadovoljstva, a vendarle pristajal na tako založniško politiko, mogočni centri moči zunaj hiše pa so, se zdi, zmeraj malo zamujali z ukrepi zoper deviacije in sporne odločitve, ali pa so jeli spoznavati nezadržni tok časa in svojo nemoč pred njim. Toda neverjetno in nepričakovano: kot urednik Cankarjeve založbe nisem imel z mogočniki zunaj hiše težav z natisi, ne (pri Umiranju na obroke je na zunanji pritisk sam predlagal črtanje ankete o naših stalinističnih procesih), ne Kocbeka, (malo se je vleklo pri natisu Tržaškega mozaika, s katerim je po dolgem času prekinil molk v
matični domovini), ne ali. Težave so bile, kar resne in nevarne, s pesnikom proletarsko brehtovske kritičnosti in človeške zavzetosti - z Fritzem in z njegovo zbirko Okruški sveta v letu 1978! Ervinova neposrednost, jedkost, razbolela otožnost ob pogledu na liliputsko pritlehnost Slovenije, na rdeče kaplane v Ljubljani, njegov čitljiv verz, ki ni bil modernistično zavit v nerazumnost in nenevarnost, vse to je bodlo in spodbodlo ugovore zoper politiko Cankarjeve založbe z vrha ideološke komisije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani