nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Winterbottom ni ne anonimnež, ki bi se poskušal povzpeti na račun vojne (kot denimo Španec Gerardo Herreiro s Territorio Comanche), ne udeleženec, ki bi - kot Kenović v Popolnem krogu - pisal osebno izpoved, temveč mlad režiser, ki se je (tudi) z neverjetno ustvarjalno energijo (pet filmov v štirih letih!) na ta zemljevid že zdavnaj postavil. Morda zveni banalno, toda Winterbottomova referenca je prav tematska raznolikost njegovih filmov, saj se je s svojim širokim spektrom izmed sodobnih režiserjev še najbolj približal hawksovskemu tipu neizbirčnega režiserja, ki požre in v korektno formo predela dobesedno vse, kar mu ponudijo - tudi smeti, kamor lahko nehvaležni Balkan, kjer vojna tako rekoč še traja, lahko uvrstimo prav zaradi aktualnosti in nepresahljive medijske pozornosti.
Korektnost filma Dobrodošli v Sarajevu je prav v hipnosti avtorjevega angažmaja, v koncentraciji pozornosti, ki jo je Winterbottom filmu namenil; tu ne
boste našli večletnih raziskav, produkcije epskih razsežnosti ali premišljene simbolike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani