nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Posebej obsežen, bogat in osebnostno prepoznaven pa je njegov umetniški prispevek k razvoju in širši uveljavitvi naše lutkovne umetnosti, ki ji ostaja zvest vse od 1951. leta tako na odru (Mestnega in pozneje Lutkovnega gledališča Ljubljana) kot na nacionalni televiziji (kjer je bil od 1963 do 1971 vodja lutkovnega studia).
Z dejstvom, da velja »pes« v igralskem žargonu za malo vredno oziroma obrobno vlogo (brez katere uprizoritve po prepričanju dramatika in režiserja sicer ne more biti, jo pa v avditoriju komaj kdo opazi), na prvi pogled ugotovitev, da je prav iz psov ustvaril svoje najprepoznavnejše in najbolj priljubljene odrske junake, nima posebne zveze. Njegovi praviloma dobrodušno prijazni in zdravorazumarsko bistroumni kosmatinci (od kužka Postružka v Malikovi Žogici Marogici, s katerim je 31. marca 1951 začel - jeseni bomo ob 50. obletnici LGL videli njeno tisočo ponovitev! - prek Pikota, Nerona... pa vse do televizijskega Tačka, za katerega je dobil s
soustvarjalci pred dvema letoma medijsko odmevnega) so namreč v lutkovnih igricah ključni nosilci ali izzivalci dobro prepoznavnih človeških značajskih lastnosti, vrlin in slabosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani