nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Toda takih neposrednih aluzij je v Magrittovem slikarskem korpusu razmeroma malo, večinoma prevladujejo onirične, presenetljive prispodobe odprtih pomenjenj, ki se izmikajo dobesednemu branju po konvencionalnih simbolnih ključih. Magrittovski dispozitiv je namreč zgrajen na zavajajočem pričakovanju, ker liki, predmeti in napisi na slikah ne »ilustrirajo« naslova, ki ga je avtor dal svojim stvaritvam, ampak so z njim praviloma v nasprotju, kar v gledalcu, ki si sobivanja protislovnih sestavin ne zna racionalno razložiti, sproža določeno nelagodje, frustracijo in nemoč pred paradoksnimi ugankami, skozi katere se slikar z njim poigrava. Nelagodje je toliko večje zaradi odsotnosti vizualnega užitka kot takega, užitka, ki naj bi izhajal iz odkrivanja slikarskih fines, barvnih nanosov, ritmov in drugih s samim procesom slikanja sproduciranih učinkov, kajti v Magrittovih slikah zaman iščemo materialno razsežnost slikarskega dela, saj so v tem smislu brez
kakršnega koli presežka, ki ga ne bi mogle vsebovati že njihove reprodukcije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani