nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In prav ta temeljna drugačnost je razlog za fascinacijo z Lorco; za »udarec«, kakršnega nam ne bi mogel nikoli prizadejati Jesenin ali, recimo, Trakl. Če pustimo ob strani neizmerljiv imaginarij, ki ga je v slovenski nadrealistični izraz prispeval Lorca in ga je težko absorbirati brez preostanka, ki ne bi trdovratno kazal na izvor, ostanejo enako neizmerljivi, a vendar prepoznavni arhetipski univerzumi, s katerimi je Lorcova pesem prižigala luč v globinah slovenske pesniške izkušnje: kri, ki je tako temne sami ne poznamo; smrt, ki nam ne zmore biti tako blizu; in neskončnost, ki je tako velike ne znamo misliti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani