nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vse ostaja nekje na površini: junaki, od začetka do konca v enako bleščečih se kostumih, scenografija, praktično ves čas nespremenjena, glasba, dramatično podvojevalna, igralci, ki ponazarjajo stanja svojih oseb z verbalnimi tiradami in ne iščejo psiholoških izvorov v lastni »notranjosti«, temveč zgolj v razraščenem eksterierju Shakespearjevih replik. Pri nekaterih igralcih je tako očitna celo popolna odsotnost avtentičnih duševnih vzgibov, njihovi begajoči pogledi pa razkrivajo svojevrstno igralsko negotovost. Pri tem je Bajrush Mjaku, interpret kralja Leara, zagotovo izjema, čeprav tudi v njegovi izvedbi tragična Learova usoda poteče nekako hitro, s poudarkom na njegovem razočaranju, obupu in nemoči nad nedoumljivostjo usode, ki jo je sam pravzaprav povsem »lahkomiselno« izzval; le malo pa je v njej značilne learovske norosti in tudi skoraj nič gnevnega besa in absurdne tekmovalnosti s prirodo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani