nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kot ugotavlja selektor letošnjega srečanja, ki je mogel izbirati med domala petdesetimi novimi uprizoritvami nepoklicnih odrskih ustvarjalcev (in kot navsezadnje kaže tudi njegov izbor devetih izbrank), so slovenski nepoklicni gledališčniki še precej bolj od svojih poklicnih kolegov repertoarno usmerjeni h komediji, odrski sprostitvi, zabavi in kdaj tudi (samo)pozabi. Pojav ni nov in se ga da razložiti z dejstvom, da so nepoklicni gledališčniki tudi mnogo bolj neposredno od svojih poklicnih kolegov odvisni od obiska in naklonjenega odmeva v avditoriju, saj jim je ta najpogosteje glavni in mnogokrat nemara edini motiv njihovega prizadevanja ter najotipljivejše zadoščenje za trud, odrekanje, požrtvovalnost in izkazano nadarjenost.
Ob vse hujših in vse teže premagljivih težavah, ki jih imajo nepoklicni gledališki zagnanci in navdušenci zaradi svojega nekonjunkturnega »konjička« ta čas na delovnem mestu in v družini (pri dobičkonosno
usmerjenih delodajalcih in po vse višjem družinskem standardu hlepečih družinskih članih kulturno poslanstvo in ustvarjalno zadoščenje komaj še kaj štejeta), se zdi razumljivo, da se na odru tudi protagonisti želijo predvsem prostodušno sprostiti, zabavati in ob lastnem ustvarjalnem zadovoljstvu ponuditi trenutek tako zlahka minljivega ugodja še drugim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani