nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Huje pa je, da si zavestno udeležbo pri celi dogodivščini ‒ in torej tudi pravico do pričanja ‒ lasti tudi sam Kvido:
»Seveda ne zanikam, da sem bil tedaj ‒ tako kot vsak drug plod ‒ najverjetneje slep,« je trdil kasneje, »ampak nekako sem stvari očitno moral dojemati, kajti kako naj si drugače pojasnim tisto posebno ganotje, ki me vse do danes prevzame vedno, kadar opazujem delo smetarjev?« Nedvomno v prizadevanju, da bi presegel Leva, katerega spomin je domnevno segal na sam prag otroštva, je šel Kvido še dlje: Svojemu mlajšemu bratu je po dolgih letih skušal natveziti ‒ z resnostjo, ki je vsebovala nekaj ledeno mrzlega ‒ da si zna natančno priklicati pred oči tisto »rembrandtovsko potemnelo podobo materinega jajčeca, prilepljenega na sluznico maternice na način lastovičjega gnezda«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani