nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ni mogoče reči, da bi bili nameni tistega potepuškega psa izrazito sovražni ‒ predvsem je ni niti enkrat ugriznil; vendar pa je bilo dovolj, da je s celo svojo težo ležal na njenih drobnih ramenih in ji sopel v obraz ‒ kot je to kasneje ne prav posrečeno opisala mati sama ‒ »žaltav smrad dolgo neočiščenih ust«.
»Aaaaaa!« je zavpila Kvidova mati, ko je delno prišla k sebi od prvega strahu. Kvidov oče, ki je čakal v skladu z dogovorom pred vhodom Gledališča na ograji, je zaslišal kričanje in se pri priči pognal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani