nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
»Pri Ziti v Podoli/ noben porod ne boli,« je pri kosilu pesnila babica Liba in celo oče Kvidovega očeta, dedek, čeprav a priori skeptičen do vsega komunističnega, pri čemer zdravstvo ni bilo nobena izjema, je bil voljan dopustiti, da je verjetnost, da bi zdrobili Kvidovo glavico s porodniškimi kleščami, tokrat vendar nekaj nižja kot običajno. Edina stvar, na katero ni nihče računal, je bil moker črn ovčar, ki se je že sedemindvajsetega junija zvečer pojavil v pordeli sončni svetlobi na vltavskem bregu ravno v tistem trenutku, ko je Kvidova mati s težavo lezla iz taksija in ki jo je ‒ po kratkem, neslišnem zaletu ‒ stisnil k toplemu ometu hiše na vogalu Anenskega trga. Ni mogoče reči, da bi bili nameni tistega potepuškega psa izrazito sovražni ‒ predvsem je ni niti enkrat ugriznil; vendar pa je bilo dovolj, da je s celo svojo težo ležal na njenih drobnih ramenih in ji sopel v obraz ‒ kot je to kasneje ne prav posrečeno opisala mati sama ‒ »žaltav smrad dolgo neočiščenih ust«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani