nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Gospa Zita, primarijka podolske porodnišnice in dolgoletna prijateljica babice Libe, ki je poznala Kvidovo mater od otroštva, se je potrpežljivo trudila ustreči njenim muham in ji je obljubila, da bo reorganizirala dežurstva zdravnikov tako, da tistega kritičnega dne v porodni sobi ne bo asistiral niti en moški.
»Pri Ziti v Podoli/ noben porod ne boli,« je pri kosilu pesnila babica Liba in celo oče Kvidovega očeta, dedek, čeprav a priori skeptičen do vsega komunističnega, pri čemer zdravstvo ni bilo nobena izjema, je bil voljan dopustiti, da je verjetnost, da bi zdrobili Kvidovo glavico s porodniškimi kleščami, tokrat vendar nekaj nižja kot običajno. Edina stvar, na katero ni nihče računal, je bil moker črn ovčar, ki se je že sedemindvajsetega junija zvečer pojavil v pordeli sončni svetlobi na vltavskem bregu ravno v tistem trenutku, ko je Kvidova mati s težavo lezla iz taksija in ki jo je ‒ po kratkem, neslišnem zaletu ‒ stisnil k toplemu ometu hiše na vogalu Anenskega
trga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani