nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Režiser je s svojo stalno ekipo soustvarjalcev (dramaturginja, scenografka, kostumografinja Jasna Bajlo ter avtor glasbe in oblikovalec zborov) abstraktnost in nadčasovnost dogajanja le še stopnjeval (podobno kot pri Camusovem Kaliguli v MGL) in mu povsem odvzel določene lokalistične in aktualistične primesi, ki bi ga utegnile vsaj asociativno vezati na aktualni prostor nastanka (in privesti do eksplozivnejših »Balkanalij«). Uprizoritev se zdi kljub strogo izbrani uporabi vidnih in zvočnih odrskih izrazil (zlasti učinkoviti igri svetlobe in senc ter v glavnem solidni izvedbi nekaterih zborovskih in solističnih pevskih nastopov) najbližja svojevrstnemu dovolj statičnemu in abstraktnemu dramskemu oratoriju, ki pušča gledalca hladnega in daleč od odrskega dogajanja in njegove komaj še slutene aktualne in angažirane tematike.
V Horvatovem uprizoritvenem konceptu in ob precej abstraktnih odrskih osebah Stefanovskega so imeli diplomanti dramske igre razmeroma omejene
možnosti, da bi se lahko izdatneje igralsko profilirali in individualizirali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani