nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Müllerjeva dramatika je izrazito telesna, njegove metafore so mesene, podobe lucidno presvetljene, sekvence kovinsko ostre; tako je tudi Revolucija v resnici junakinja Naloge: kot oseba je, zlorabljeno (žensko) telo, vlačuga ali smrt. Revolucionarno dejanje za Müllerja ni (abstrakten) projekt, temveč erotični akt, razmerje posameznika do revolucije je tako rekoč libidinalno. Müller je na poseben način obseden z Revolucijo, vendar je iz njenega esencializma »transcendiral« v eksistenco, pri čemer pa ni ortodoksni, temveč ironični eksistencialist, mojster uprizarjanja »eksistence v eksistenci«, dvojne ekspozicije, organizirane v izvirno urbano (postmodernistično) dramaturgijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani