nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kar naenkrat so v nekem (marginalnem) centru, okoli katerega se začne vse vrteti presenetljivo - torej za ostale normalno - hitro, kar povzroči precej komičnih zapletov in preobratov, ki jim daje dodatno mikavnost še bližina kriminala. Vendar vse to ni glavni štos Hočevarjeve komediografije - ta je skrit v jeziku, ki je nekje na nedoločljivi meji med verizmom in ludizmom, med učinkovito zapisano preprosto pogovorno govorico in njenim distanciranim in ironičnim povzemanjem, z vsemi mašili in premolki in oskubljenimi frazami, ki sodijo zraven; vendar je odmerek stilizacije tako minimalno in skrbno odtehtan, da dopušča tudi neironična, realistična, mimetična branja, nikakor pa ne pretiravanja in pretiranega poudarjanja posameznih besednih figur - zato tudi avtorjevi napotki za čim večji uprizoritveni verizem.
Ta učinkuje v tej zadnji celjski predstavi najprej na ravni scenografije - dva stisnjena zanikrna bivalna prostora, ki kakor da jima manjka globina, nekakšna vzporednica
plitkosti dramskih oseb, hitro zamenljiva, izdelana do zadnjih podrobnosti, od svetlejšega zidu pod sliko do vode iz pipe nad pomivalnim koritom, z vseh strani nanesen kič, pa vendar vse nekako iz povojnega obdobja - in kostumografije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani