nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
No, v filmu gre za slikarja, ki s to željo sproži pravo dramo družinskih razsežnosti, kjer je sta zakon in partnerstvo, hetero- ali homoseksualno, že sama po sebi grožnja, nagnjena k razpadu ter napovedujoča stalna razhajanja in ponovna srečevanja.
Chereau, ki je tudi soscenarist filma, razvije pripoved v treh delih: prvi, posnet izjemno dinamično, se dogaja na vlaku, drugi na pogrebu na impresivnem, veličastnem pa tudi grozljivem pokopališču v Limogesu in tretji na sedmini v stari temačni družinski hiši, razpadajočem dvorcu. Pogreb je seveda tu nekakšna metafora, ki centrifugira tako komično kot tragično: Chereaujevi junaki (par, ki se razhaja, moški ljubezenski trikotnik, moški, ki je spremenil spol...) so z nenehnimi srečanji in mimohodi točke, iz katerih dramaturško izhaja celoten film in vredni tako porogljivega smeha kot pravih simpatij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani