nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Nekaj jih uprizori v resnično frenetičnem gledališkem tempu: denimo prizora nasilja na avtobusu in v zaporu, kjer mu mlada igralca (,) v obeh osrednjih vlogah sledita z neverjetno - hkrati razsipno in kontrolirano - energijo.
Tudi preostali igralci (poleg mladih, ki jih pravzaprav na našem odru vidimo prvič - poleg že omenjenih še,, in drugi -, v uprizoritvi nastopa tudi vrsta znanih srbskih igralcev:,, Voja,) presenečajo z dinamično prezenco, v njihovih nastopih ni ničesar odvečnega, čeprav delujejo izjemno zgovorno; zdi se, kot da je koreografirana nevroza njihovo povsem »elementarno« stanje. Kolobarjenje igralcev skozi prizore poteka v nekakšnem krogu, v katerem se počasi napetost stopnjuje - kot v sodu smodnika, ki ga bo nekoč razgnalo, vendar iz njega ni mogoče uiti: junaka, ki pobegneta v Ameriko, sta pred nami neskončno žalostna, in pri pretepenem (odlični), ki malo pred koncem izstopi iz vloge in hoče občinstvu nekaj pomembnega povedati, se izkaže, da je svojo
repliko pozabil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani