nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In potem seveda zato, ker je izvirnik enako »odprt« tudi v vsebinskem smislu: zgodbo o vojaku Woyzcku, to tragično dramo o »najneznatnejšem med nami« (prevajalka navaja v spremni besedi h Kondorjevi knjižni izdaji, da je v dramski zgodovini tu prvič neka »oseba s socialnega dna postala junak gledališke igre, ki ni komedija«), je mogoče postaviti na oder npr. kot dramo socialnega protesta ali kot psihološko podobo nesrečnega ljubimca in vsestranskega marginalca, ki v svoji stiski ne zna in ne more drugega kakor moriti: pokončati bitje, ki mu je »vse, kar ima na tem svetu«. Igrati pa je mogoče Woyzcka - in v tem je najbrž glavni razlog, da ostaja Büchnerjev dramski fragment na evropskih gledaliških odrih vse od prve uprizoritve dolga desetletja po nastanku (München, 1913) tako živ in izzivalen do danes - kot prav osupljivo nazorno in do konca konsekventno priliko o novodobnem sleherniku, kako je v brezbožnem svetu pod praznim nebom žrtev in obenem tudi izvrševalec neke čudne in
grozljive, a neizogibne in totalne nihilistične samovolje. »Strašna stvar, napisana pred več kot osemdesetimi leti...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani