nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Potočnjakova je v svoji interpretaciji našla intenziven notranji pogled, ne zanima jo pojavnost kot taka, temveč vselej išče stik, odnos z njo. Neponovljiv je njen kontakt z, ki ga (jo) igra Sanja: v nekem trenutku sta obe dekleti kakor dve frklji, ki se skorajda spačeno nasmihata (lastnim ali avtoričinim) spominom oziroma aktualnemu doživetju druga druge; to je trenutek resničnega »bivanja«, v katerem odrska »forma« povsem ponikne. Neškovićeva je trepetavo bitje, ki jo stresata strah in mraz; zdi se, kakor bi bila gola v svetu, ki se grozeče nakazuje, njeno telo spreminja oblike in izraze in nikakor ne more doseči (navpične) forme, ki jo od nje terjajo: baletno stopanje na »špičke« in nato lutkasto poplesavanje učinkuje grozljivo nesmiselno, pretresljivo »lepo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani