nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kiarostami je bil - skupaj z velikim delom iranskih ustvarjalcev - prisiljen predvsem zaradi cenzurnih škarij svoj opus »zakamuflirati« v estetiko mladinskega in otroškega filma, prav s temi filmčki pa je prikazal ves hladen in birokratski odnos iranske družbe do otrok - ter seveda obsesijo Irancev do kinematografskega užitka, do prevare, raziskoval mejo med resničnim in namišljenim, med »pravilnim« in »nepravilnim« postopkom (kar kaže sijajni Urejeno in neurejeno), ter seveda lažjo in resnico, ki jo raziskuje eden najbolj šokantnih, skorajda fašističnih (nikakor ne v negativnem pomenu) Kiarostamijevih eksperimentov - ali »snemalna raziskava«, kakor ga je označil avtor -, film Domače naloge.
Poklon filmski stoletnici
Žal bo ljubljanska retrospektiva zaznamovana z le enim delom Mohsena Makhmalbafa (Ulični prodajalec, 1987), ki je v tujini morda za nianso manj znan in slavljen, zato pa je v domovini dosegel tako rekoč cesarski
status in pripravil že tako »kino histerične« rojake do tega, da prestopajo mejo legalnega in se v resničnosti predstavljajo za Makhmalbafa (kar je bila osnova za Kiarostamijev Close-Up, 1990) ali da se na avdicijah za njegove filme pustijo poniževati do skrajnosti (poniževanje in manipulacija v filmu Salaam Cinema je bilo Makhmalbafovo »darilo« stoletnici filma).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani