nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ogledalo si jo je precej gledalcev, čeprav dvorana ni bila polno zasedena.
Camillo je igra oziroma »projekt« (kot ponavadi imenuje svoja dela) o spominu, predvsem pa refleksija o času, v katerem dominirajo informacije in se oblast prek njih polašča ljudi, tako da jih zasipa s podobami in slikami ter jim omogoča domišljijo in sanje. Spodbudo za tak pristop do sveta in »resnice« o njem je režiser odkril v italijanskem renesančnem liku Giuliu Camillu, ki je govoril o gledališču spomina in sanjal o prostoru, ki bi vseboval in nadzoroval informacije o človeku - vaba že za tedanje predstavnike oblasti, seveda pa tudi za današnje, ko jim sen te vrste postaja resničnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani