nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In bili so dnevi, ko je bil prepričan, da v celotnem uredništvu sploh ni ljudi, da so le ošiljeni svinčniki v človeških oblačilih in da se z njim samo poigravajo, da ga dražijo, kakor bi dražili lačnega psa, da mu držijo nad gobcem kos mesa in da ga vsakič, ko hlastne po njem, naglo izmaknejo. Včasih si je živo predstavljal, kako eden od njih podrži kvišku njegov najnovejši rokopis, ki ga je ravno izvlekel iz rjave podložene kuverte, podrži ga v zrak in zavpije po vsem prostoru: »Hej, nova pošiljka od tistega jokla iz Mainea! Kdo mu bo pisal tokrat?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani