nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
O Hrvatinovem besedilu javnosti ni veliko znanega, razen nekaj njegovih izjav, kot npr. da se »intenzivno ukvarja z glavnim likom te predstave, tem pozabljenim renesančnim genijem, in njegovim gledališčem spomina«. Po tiskovnih sporočilih iz Teatra je mogoče povzeti, da gre za zgodbo o italijanskem »eruditu«, »vizionarju« oziroma »sanjaču« Giuliu Camillu, ki je živel v 16. stoletju in ga danes poznajo menda le »izbrani« duhovi, čeprav naj bi bil po nekaterih poznavalcih zgodovine »eden najbolj slavnih mož italijanskega Cinquecenta«. Za je bila očitno najbolj izzivalna njegova ideja o gledališču kot prostoru, v katerem bi bilo mogoče arhivirati različne discipline človekove dejavnosti - šlo mu je torej za gledališče kot spomin, ki bi bil sposoben hraniti vsa naša védenja, večne in univerzalne resnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani