nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
S ponosom, pa tudi z grenkobo, trdim, da je bila Senca v srcu ob izidu v našem dnevnem tisku najbolj opažena pa tudi najbolj popljuvana, čeprav - znova - »za slovensko kulturo ni vseeno, kako se bo razvijala pesnica, ki je z močjo in jasnostjo svojega izraza že pokazala nesporen talent, je pa danes na napačni poti.«
Po dvainštiridesetih letih pa je kritik (ob izidu antologijske zbirke Temna tišina) položil obliž na Senco v srcu, saj je med drugim zapisal: »Njena lirika je dosleden protitok slovenskim pesniškim kolektivizmom, artističnim in ideološkim. Izdala je zbirko krhke dekliške lirike Senca v srcu (1949) takrat, ko so hrumeli krampi in lopate, gradnikovsko polarizacijo na smrt in ljubezen je izpovedala v času kolektivne blaznosti, notranji ritem v avantgardistični kakofoniji, subjektivno začudenje v času brez subjekta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani