nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
»Likovno bogastvo naše krajine in človeka v njej je od nekdaj hranilo in polnilo platna naših mojstrov in zakaj bi jaz zaprl oči ob takšni lepoti?« je bila njegova sintagma, s katero je nedvoumno izpričal svoj odklon do zgolj formalnih, nepredmetnih raziskovanj likovnega jezika. Tipično modernistična redukcija perspektive, racionalizacija in stilizacija elementov, akcentualizacija kontur ter delno razplastenje barve v nemimetične ploskve so predstavljale trdno začrtane meje njegove estetske izkušnje, ki jih ni želel prestopiti. Podobno »konzervativen« ostaja tudi v svoji ikonografiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani