nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kljub prepletenosti, časovnim in krajevnim preskokom, predvsem pa pogostemu menjavanju oseb daje roman občutek, da »se je utrgal« suvereno, v enem zamahu in brez oklevanja, vendar pač v njegovi krhki, frfotavi maniri. Pisateljičina senzibilnost, njeno breztežno prhutanje pa vendar ponekod prav po naturalistično konkretno, brez vsakega opozorila prestopi na drugi breg, se dotakne mame, ki si pod mizo maže bradavice na robovih podplatov, ženske, ki ji iz ust puhti po polžih, in delavca, ki zaspi na peči in se opeče do smrti, nato pa se prav tako gibko zopet vrne. Simbol gradbenih delavcev v modrih kombinezonih je v zgodbi med izrazitejšimi, saj so vseskozi neke obrobne priče dogajanja in spremljajo glavno junakinjo vse od njenega otroštva pa do faze njene napredujoče blaznosti, ko se ji eden od njih, mlad s kozavim obrazom nasmehne, ne vedoč da se ji je miselni trak zožil do nespoznavnosti in da ga vidi razkrojenega na atome, da gleda kri, ki
mu mezi po žilah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani