nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Ta redukcionizem, ki kakor da napoveduje popolno slepoto poznejših oblik političnega marksizma, je iz zgodovine za dolga desetletja izbrisal možnost preučevanja tistega, kar je za človeka bistveno določujoče: njegove zmožnosti za zmoto, za slepilo, za (samo)prevaro, za zablodo. Zdaj, ko je povsem jasno, da desetine milijonov Kitajcev ali niso umirale zaradi 'razvoja družbenih sil', pač pa kot slepe žrtve frakcijskega boja med klani na komunističnih dvorih; zdaj, ko nam nenehne aferice v naši državi jasno kažejo, da tudi parlamentarni boj ne daje imunosti pred vsesplošnim spletkarstvom in zaplotništvom v političnih vrhovih, je v slovensko zgodovino nujno vrniti prejšnje zgodopisje: stare kronike spletk in prevar, zmot in zablod, teh emanacij človekove častihlepnosti, povzpetništva, intrigarstva, zarot - vsega tistega, kar je polnilo Svetonijeva ali Salustova dela in kar zna tudi dandanes kot kukluksklanov fantomski jezdec neopazno jahati v sedlu družbenih ali ekonomskih ali
razredno-strankarskih 'nujnosti'. Torej: ker ideja ne ustreza stvarnosti, njen gospodar/suženj skuša na stvarnost vplivati z intrigo kot sredstvom, ki ga posvečuje cilj zlepljenja stvarnosti in ideje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani