nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V Tumovi sodbi - sodbi, ki išče ravnovesje med vlogo posameznika in vlogo kolektivnih zgodovinskih sil, razbiram antropološko pozicijo, ki jo suvereno dosega dr.: naša realnost ni zgolj objektivna, ampak ima v njej vsak človek svoje subjektivno mesto in vsak med nami svoji nebogljenosti navkljub vsaj infinitezimalno vpliva na prav vse, kar se dogaja - ta 'posibilizem' kot da bi rastel iz strateške modrosti kakega konfucijanskega generala, ki pred bitko zabičuje svojim vojakom, naj se vsak med njimi bojuje, kot da je njen izid odvisen samo od njega.
Zgodovinopisje 20. stoletja - ne le marksistično - je nasploh skušalo izbrisati iz svoje zavesti zgodbe kraljev, naslednikov, zarot in dvorskih spletk - in to personalno zgodovino nadomestilo z zgodovino ekonomskih procesov, družbene preobrazbe, tehničnih sprememb, razrednih bojev. Najsi je Marxova zgodovinska analiza razvoja proizvodnih sil še tako briljantna, je njen izvirni greh, da je morala izvesti totalno
redukcijo posameznika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani