nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pleterskemu, čeravno seveda opaža poosamosvojitveno zrelišče, ki skuša v uzreti 'prezgodnjega petelina', ne gre za pobijanje teze o zamujeni osamosvojitveni priložnosti iz leta 1918, tezi, ki si tako zajetnega in temeljitega odgovora tako ali tako ne bi niti zaslužila. Tudi ne brska za paralelizmi z današnjimi trendi ali poskusi trendov - katoliške politizacije, valjhunstva, enačenja narodnega s katoliškim - ampak se raje loteva analize politikove stranpoti. Ko si izbira za predmet preučevanja doktorja, četrtstoletnega spočetnika in čelnika slovenske klerikalne politike, tega ne počenja iz revizionistične sle (pa čeprav ta ni nikoli povsem odveč: tudi Hitlerjevi voljni rablji in Irvingovi diatribi o dresdenskem holokavstu so dobrodošle aberacije v petrificirani politični optiki zavezniške zgodovine), a tudi ne zgolj zato, ker se je z osamosvojitvijo Slovenije odprla možnost ozgodovinjenja preteklosti, pri kateri je z vsemi svojimi nemajhnimi talenti in močmi deloval tudi predmet
njegovega preučevanja, in ker je priznanje slovenske državnosti naposled dalo prav - ne sicer zavekomajnega, pa vendar - Šušteršičevim nasprotnikom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani